Mokrišča delajo 24 ur na dan za naravo in ljudi - 2. 2. svetovni dan mokrišč
Letošnji svetovni dan mokrišč, ki ga obeležujemo 2. februarja, posvečamo njihovemu boljšemu poznavanju v naši okolici, saj le tako lahko razumemo njihovo pomembno vlogo za ljudi in naravo. Prvič po 25 letih mednarodnega obeleževanja dneva mokrišč ta poteka pod okriljem mednarodnih dni Organizacije združenih narodov (OZN).
Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).
Več o najbolj znanih mokriščih v Sloveniji in druge informacije pa na povezavi tukaj.
Mokrišča so deli narave, redno preplavljeni s površinsko ali podzemno vodo in omogočajo razširjenost tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki za rast in razmnoževanje potrebujejo občasno ali stalno mokro okolje. Tako mokrišča ločujemo med seboj po njihovi funkciji in govorimo o: močvirjih, poplavnih območjih rek, rečnih mrtvicah, izlivih rek, kraških poljih, nizkih in visokih barjih, poplavnih gozdovih, mokrotnih travnikih, plitvih jezerih, mlakah, ribnikih, kalih, z vodo zalitih gramoznicah, peskokopih in glinokopih, območjih obalnega pasu, solinah in brakičnih mokriščih.
Vse večja poraba vode in spreminjanje mokrišč za človekove potrebe (v njive, industrijske cone, športna igrišča in tako naprej) ter vedno izrazitejše posledice podnebnih sprememb (neurja, poplave, plazovi, suše) so samo nekateri dejavniki, ki prispevajo k izgubi mokrišč. Človek je v zadnjih 300 letih uničil skoraj 90 % mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter številne funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri čiščenju vode, bogatenju podtalnice in zagotavljanju pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti, ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb.
Čeprav govorimo o Zemlji kot o »modrem« planetu, le 1 % sladkovodnih zalog lahko uporabimo in le 0,3 % je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo mokrišča, prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode ter izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala. Mokrišča so vir pitne vode in hrane, predvsem rib in riža ter so hkrati tudi ekosistem oziroma dom 40 % rastlinskih in živalskih vrst. Vsak hektar mokrišča vpije skoraj 17 milijona litrov poplavne vode, šotna barja pa skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave. Skupno nudijo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov vsako leto. Današnji gospodarski razvoj, rast prebivalstva in širjenje urbanizacije in kmetijske rabe zemljišč so povečali porabo vode v 100 letih šestkrat, vsako leto se namreč poraba poveča za 1 %, kar presega zmožnost narave in planeta, da jo lahko obnovi. Izginjanje in degradacija mokrišč zaradi sprememb rabe zemljišč in voda ter podnebne spremembe pomanjkanje še stopnjujejo. Voda pa je postala »strateška surovina«, ki je vir oboroženih konfliktov v številnih predelih sveta.
Slovenija je bogata z vodo in številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Slovenija ima več kot 40.000 kilometrov rek in potokov, skoraj 26 km² jezer, bajerjev in mrtvic, 30 km² presihajočih jezer ter je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000). V Sloveniji imajo status mednarodno pomembnih mokrišč Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Tudi številna druga mokrišča imajo naravovarstveni status, še vedno pa jih odločno preveč, predvsem majhnih mokrišč, zasujemo, pregnojimo, pozidamo ali kako drugače uničimo zaradi človekovih dejavnosti. Vode za naravo in za ljudi bomo imeli dovolj, ko bomo prenehali uničevati mokrišča, ko bomo prenehali zajezovati reke, onesnaževati sladkovodne vire in bolje poskrbeli za čiščenje odpadnih vod, ko bomo trajnostno uporabljali mokrišča in začeli vključevati upravljanje z vodami in mokrišči v razvojne načrte območij.
Tudi na območju CČN Kranj je, ob odstranitvi objektov stare čistilne naprave, zaradi posedanja zemljišča, nastal občasno poplavljen travnik. Rastline in živali so priložnost hitro izkoristile in ga začele naseljevati. Med vlagoljubnimi rastlinami so prisotni širokolistni rogoz, trst, navadno ločje, močvirska krvomočnica, drobnocvetni vrbovec, vodna meta in druge. Med najbolj opaznimi živalskimi obiskovalci so vodne ptice; labod grbavec, raca mlakarica, rečni galeb, siva in bela čaplja, kanja in siva vrana.
Labodi na Centralni čistilni napravi Kranj (Foto: Komunala Kranj)
V bolj suhem delu travnika je stalno prisotna poljska miš opažena je bila tudi lisica. Ker se kot upravljavci infrastrukture zavedamo pomena in vloge nastalega mokrišča smo v projekt izgradnje Centra krožnega gospodarstva vključili ohranitev mokriščnega habitata in z dodatnimi sonaravnimi (zelenimi) tehnologijami – vegetacijski pasovi, rastlinska čistilna naprava, mlaka, življenjske pogoje še izboljšati. Poleg ekosistemske vloge bo mokrišče izboljšalo tudi poplavno varnost in prispevalo k blaženju podnebnih sprememb, imelo bo tudi izobraževalno vlogo, saj Komunala Kranj že sedaj dobro sodeluje z izobraževalnimi ustanovami.
Več na www.gov.si na povezavi tukaj.
