Kakovost vode
Letna poročila o kakovosti pitne vode v pitnikih
Porocilo-o-preskusu-Pitnik-Slovenski-trg_oktober_2021
Porocilo-o-preskusu-Pitnik-Trubarjev-trg_oktober_2021
Porocilo-o-preskusu-Pitnik-Suha-Brdo_oktober_2021
Porocilo-o-preskusu-Pitnik-Zlato-polje_oktober_2021
Letna poročila o kakvosti pitne vode za javne vodovodne sisteme
Letno poročilo o kakovosti pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj v letu 2018
Letno poročilo o kakovosti pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj v letu 2017
Letno poročilo o kakovosti pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj v letu 2016
Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.
Najpomembnejše je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi. Če voda vsebuje mikroorganizme, lahko ogroža zdravje ljudi, zato se prednostno spremljajo mikrobiološki parametri v vodi. Pri tem upoštevamo parametre (mikrobiološke, kemijske in indikatorske) in mejne vrednosti iz državnega Pravilnika o pitni vodi.
Mikrobiološki parametri pokažejo obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi. Iz rezultatov preskušanj je razvidno ali je voda onesnažena s fekalnimi klicami, ki imajo izvor v človeških in/ali živalskih iztrebkih, ali z indikatorskimi klicami - parametri.
Zaradi uživanja vode, onesnažene s fekalnimi klicami lahko zbolimo. Preskušanje vzorca pitne vode na posamezne kemijske parametre (kot so na primer nitrati, amonij, oksidativnost, motnost, pH vrednost,…) pokaže obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode s kemičnimi snovmi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.
Kljub velikemu številu kemikalij v okolju so v normative vključene le nekatere, s katerimi si pomagamo pri oceni. Dodatno spremljamo tudi indikatorske parametre, kjer mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, ampak dajo informacijo o urejenosti celotnega sistema in nas opozarjajo, zlasti ob spremembah, da se z vodo nekaj dogaja in jih je treba raziskati.
Oblike nadzora
Pravilnik o pitni vodi predpisuje dve vrsti nadzora nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode, in sicer notranji nadzor in monitoring.
Notranji nadzor
Notranji nadzor mora izvajati upravljavec vodovodnega sistema. Za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode imamo že od leta 2004 vzpostavljen notranji nadzor na osnovi sistema HACCP. S pomočjo sistema prepoznamo različne dejavnike, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi in skladno s tem izvajamo potrebne ukrepe. Vzpostavljen imamo stalen nadzor na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. V sklopu HACCP sistema so opredeljena tudi mesta vzorčenja, vrsta preskušanja in najmanjša frekvenca vzorčenja.
V sklopu notranjega nadzora spremljamo zdravstveno ustreznost pitne vode iz 19-ih vodovodnih sistemov.
S pomočjo spletne računalniške aplikacije imamo celosten daljinski nadzor nad samim delovanjem naprav za dezinfekcijo pitne vode, spremljamo meritve prostega klora v pitni vodi in meritve motnosti pitne vode. Prav tako imamo tudi nadzor nad avtomatskim izločanjem motne vode iz vodooskrbe.
V sklopu notranjega nadzora izvedemo vzorčenje pitne vode za laboratorijska preskušanja, izvedejo se mikrobiološka preskušanja in fizikalno kemijska preskušanja. Laboratorijska preskušanja opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Lokacija Kranj. Pripravijo se tudi letna poročila o kakovosti pitne vode za vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj, v katerih predstavimo opis stanja posameznega vodovodnega sistema, rezultate laboratorijskih izvidov in morebitne ukrepe za izboljšanje.
Monitoring
Drugo vrsto nadzora, t. i. monitoring, zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Lokacija Maribor, ki skupaj z ostalimi lokacijami podjetja izvajajo program monitoringa za pitno vodo. V program monitoringa niso vključeni vsi vodovodni sistemi, temveč samo tisti, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 50 oseb ter v primeru, če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov in objektov za proizvodnjo in promet živil.
V program monitoringa je vključenih 13 vodovodnih sistemov, s katerimi upravlja Komunala Kranj.
Nadzor nad izvajanjem javne oskrbe s pitno vodo, notranjega nadzora, monitoringa in vseh spremljajočih higienskih programov nadzoruje tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi
Priprava vode
Dezinfekcija (razkuževanje) pitne vode je postopek priprave pitne vode s katerim uničimo mikroorganizme, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Z dezinfekcijo pitne vode tako preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi v pitni vodi.
Razkuževanje vode ni potrebno pri vseh vodnih virih. Pri določenih se izvaja stalno, pri drugih pa občasno. Stalna dezinfekcija pomeni, da se le-ta izvaja vse dni v letu, medtem ko se občasna dezinfekcija izvaja predvsem v poletnih in jesenskih mesecih kot preventivni ukrep glede na hidrometeorološke razmere (visoke temperature, nevihte, suša). Vsekakor je boljši pristop večkratnih ovir.
Uporabljamo sledeče postopke oz. sredstva:
- presvetljevanje z UV svetlobo - pomeni razkuževanje vode in uničenje morebitnih mikroorganizmov v vodi;
- ultrafiltracijo - voda iz zajetja se s posebno napravo prečisti in izloči morebitne mikroorganizme in delce;
- natrijev hipoklorit - klor je preventivno dezinfekcijsko sredstvo, ki predstavlja dodatno varnost pred naknadnim onesnaženjem.
Porabniki ste soodgovorni za ohranjanje kakovosti vode
Pomembno je, da voda, ki priteče do porabnikov enako dobra priteče tudi iz vaših pip. Zato poskrbite za redno vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode.
Priporočamo, da približno enkrat na 14 dni čistite mrežice na pipah. Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
Vodo uporabljajte na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi, pred prvo uporabo tega dne, stočite nekaj vode. Voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve temperature vode. Enako naredite, ko pridete domov, predvsem pa, ko se vrnete po daljši odsotnosti.
Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, izvajajte tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Odkrijte in odstranite slepe rokave, do takrat pa spirajte vodo iz slepih rokavov vsaj enkrat na teden.
Za ohranjanje čiste pitne vode je pomembno, da ne zlivamo v odtok kemikalij, barv, lakov, insekticidov, zdravil in drugih nevarnih odpadkov. V odtok ne zlivajmo jedilnega in motornega olja. Vse te snovi lahko negativno vplivajo na delovanje sistema za čiščenje odpadnih vod, s tem ko uničijo favno in zamašijo cevi. Nevarne odpadke oddamo v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov ali v času letne akcije zbiranja nevarnih odpadkov.
