Kurjenje odpadkov v naravi – nevarnost požara
Ob razglašeni požarni ogroženosti zaradi daljšega sušnega obdobja obstaja velika verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Ne bo odveč, da opozorimo na prepoved kurjenja odpadkov v naravi. V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki je dovoljeno sežiganje manjših količin komunalnih odpadkov, ki nastajajo na hišnih vrtovih (trebež – suha trava, listje, vejevje) v dnevnem času, ki ne sme trajati dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov z vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja. Poskrbeti pa je treba tudi za urejeno, stalno nadzorovano in zavarovano kurišče. Definicija Uprave RS za zaščito in reševanje je urejeno kurišče obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja ipd.). Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti. Prepovedano je kurjenje vsakih odpadkov, ki ne nastajajo v naravi (npr. silažna folija in ostanki silaže), saj pri tem nastajajo strupeni plini, ki se širijo v okolico. Kurjenje odpadkov je namreč problematično tudi zaradi sproščanja strupenih snovi, ki ne nastanejo v naravi in trdih delcev v okolje. Te snovi dražijo očesno sluznico in dihala ter poslabšujejo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov.
