S kompostiranjem zmanjšujemo količino odpadkov, krožno gospodarimo in varčujemo z naravnimi viri. Kompostiranje je tudi odličen način s katerim lahko privarčujemo brez, da bi vplivali na kakovost naših življenj.
S pravilnim ravnanjem z biološkimi odpadki, npr. s kompostiranjem, se sprošča ogljikov dioksid (CO₂), ki ima dosti manjši učinek na segrevanje ozračja kot metan (CH₄), ki lahko nastaja, če so biološki odpadki odloženi nepravilno. Zato je ključno, da biološke odpadke odložimo ločeno v zabojnik za biološke odpadke ali na kompostnik. Prebivalci v večstanovanjskih objektih so se dolžni vključiti v zbiranje oz. odvoz bioloških odpadkov, medtem ko se lahko prebivalci v individualnih objektih odločijo za kompostiranje.
Ločeno zbiranje pomeni, da jih ne smemo odlagati med mešane komunalne odpadke ali še huje: odvreči v straniščno školjko in jih preprosto odplakniti po kanalizaciji. Prav tako jih moramo obvezno ločiti od embalaže. Če doma nimamo hišnega kompostnika, moramo biološke odpadke do takrat, ko jih odvržemo v rjav zabojnik, hraniti tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki.
Na območjih, kjer Komunala Kranj opravlja Od 70.000 prebivalcev jih je 47.000 vključenih v odvoz bioloških odpadkov. Prebivalci v večstanovanjskih objektih so se namreč dolžni vključiti v zbiranje bioloških odpadkov, medtem ko se lahko prebivalci v individualnih objektih odločijo za kompostiranje. Na območjih individualne pozidave jih je približno polovica vključenih v odvoz bioloških odpadkov.
![]()
Kompostiranje na vrtu je zelo enostavno, obenem pa prinaša celo vrsto prednosti:
Kompostiranje odpadkov na vrtu je podobno nastanku humusa v naravi, ki nastane pod vplivom delovanja mikroorganizmov. Je naraven proces, ki v naravi stalno poteka. Odmrlo listje, trava, cvetje, debla, korenine, mrtvi organizmi se počasi spreminjajo v humus, v hrano za novo rastlinje in živali.
Kompostnik postavimo na polsenčen del vrta, zaščiten pred vetrom. Postavimo ga direktno na zemljo in ga ne podlagamo z betonom ali drugim materialom. Pomembno je, da mikroorganizmi neovirano prihajajo iz tal v kompost. Svetujemo, da je kompostnik od bivalnega objekta nekoliko oddaljen, vsaj 4 metre.
Na dno kompostnika položimo plast grobega materiala, kot so ostanki pri obrezovanju dreves, olesenela stebla in podobno. S tem bomo zagotovili dobro prezračevanje. Na to odlagamo kuhinjske in vrtne odpadke, približno v debelini plasti 15 centimetrov. Sledi naj tanka plast zemlje, približno debeline 1,5 centimetrov. Na to ponovno odlagamo kuhinjske in vrtne odpadke ter plast zemlje. Kompostni kup v opisanem zaporedju sestavljamo do vrha.
![]()
Kompostiramo lahko vse organske odpadke iz kuhinje in vrta:
V kompostnik ne sodijo:
![]()
Pomembno je, da je kompostni kup primerno vlažen. Poskrbeti moramo za uravnoteženo mešanico vlažnega in suhega materiala. Kompost mora biti tako vlažen, kot je vlažna goba, ki smo ji iztisnili vodo. V daljšem obdobju sončnega in suhega vremena, moramo kompost zaliti. Zaradi premajhne vlažnosti, proces kompostiranja poteka počasi. Zaradi previsoke vlažnosti, pa kompost gnije.
Nasvet! V času zorenja komposta v humus, lahko vzpostavimo še drugi kompost, kjer odlagamo sprotne biološke odpadke. Tako lahko vsako pomlad odpremo in že uporabimo zrelo zemljo ter obenem vlagamo za prihodnjo sezono. Nekateri kompostniki imajo pri dnu odprtino, skozi katero se lahko vzame pridelano zemljo.
Po približno 6. do 12. mesecih se kompostni kup počasi sesede, nastane humusu podoben prhel material temno rjave barve. To je zrel kompost. Če kompost presejemo skozi sito, dobimo fini kompost, ki ga uporabimo za lončnice in gredice.
Nepresejani, grobi kompost pa uporabimo kot gnojilo za sadna drevesa in večje rastline ali kot dodatek pri novem kompostnem kupu.
![]()