Ulica Mirka Vadnova 1
Kranj
4000
info@komunala-kranj.si
Facebook Youtube
Skoči na glavno vsebino
22. 10. 2021

Obeležili smo svetovni dan hrane

Svetovni dnevi hrane (16. oktober) nas spremljajo že 41 let in počasi spreminjamo naše dojemanje hrane in oskrbe z njo. Vsako leto vsaj na ta dan se hrane spomnimo na zelo ciljan način. Letošnji slogan svetovnega dne hrane 2021 je bil »Naša dejanja, naša prihodnost«.

 

 

 

 

Različne ustanove so pripravile vsebine, ki nas opominjajo na prehranjevalne vzorce in žal tudi na to, koliko hrane vsako leto zavržemo.

 

Prebivalec Slovenije je v 2020 zavrgel povprečno 68 kg hrane, kilogram več kot v 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.

 

V gospodinjstvih in trgovini z živili nastalo več odpadne hrane

Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v 2020 za 2 % večja kot v 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Vpliv pandemije v 2020 se je pokazal predvsem pri razporeditvi količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih: v gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj. V gospodinjstvih je namreč nastalo 52 % vse v 2020 nastale odpadne hrane (ali za 7 % več kot v 2019), v trgovini z živili 11 % (ali za 6 % več), v proizvodnji hrane 7 % (ali za 10 % manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 % (ali za  4 % manj).  

 

Hkrati se je, po oceni SURS, za 1 odstotno točko, glede na prejšnje leto, povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani in se tako povzpel z 39 % (v 2019) na 40 % (v 2020). Vendar se je delež t. i. užitnega dela odpadne hrane v primerjavi z neužitnim povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 % (v 2019) na 68 % (v 2020), najverjetneje zaradi večjih količin hrane, zavržene zaradi pretečenih rokov uporabe. V gospodinjstvih in gostinstvu ter strežbi hrane se razmerje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane v 2020 ni spremenilo (v prvih je delež užitnega dela odpadne hrane znašal 33 %, v drugih 48 %).

 

 

V kompostarnah predelane za skoraj 17 % več odpadne hrane 

Največ odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, skoraj 47 %. 31 % odpadne hrane je bilo predelane aerobno v kompostarnah. Skoraj 20 % je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Preostanek (2 % celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

 

Količina kompostirane odpadne hrane je bila v 2020 za skoraj 17 % večja kot v 2019, medtem ko je bila količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za 5 % manjša. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za malo več kot 1 %. Količina po drugih postopkih obdelane odpadne hrane se ni bistveno spremenila.

 

 

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat

 

 

Ker je prehrana eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tej priložnosti pripravili krajši nabor osnovnih informacij o zdravem prehranjevanju. Več informacij najdete na povezavi tukaj.

 

 

 

 

Lokalno pridelana hrana je pametna odločitev (manj embalaže, krajši transport, svežost, višja vsebnost zaščitnih snovi - varovanje okolja).

 

 

 

 

Pijmo vodo iz pipe - je kakovostna, zdrava in tako zmanjšujemo količino embalaže

 

Sicer pa velja, da hrano nakupujmo preudarno. Nekaj nasvetov z naslovom Stran pa ne bomo metal' najdete na povezavi tukaj

 

  1. PRED OBISKOM TRGOVINE pripravimo seznam živil, ki jih potrebujemo in ne nakupujemo lačni.
  2. V TRGOVINI nakupujemo po seznamu, zmerne količine.
  3. PO PRIHODU DOMOV vzpostavim red v hladilniku; nove izdelke zadaj, ostale izdelke v ospredje.
  4. MED PRIPRAVO HRANE izdelke porabimo do konca, sestavine pred pripravo stehtam.
  5. OSTANKE HRANE shranim za večerjo ali malico za naslednji dan, iz zelo zrelega sadja lahko naredim sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa pripravim juho (kako uporabimo kavno usedlino).

 

Vir: stat.si, nijz.si, https://www.fao.org/world-food-day/en

 

Vprašajte Kranjsko Sivko:

Strinjam se s pogoji uporabe.
Izpolnite obvezna polja.

Kranjska Sivka

Hvala za vaše vprašanje.

Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.


Kranjska Sivka