Novoletna smrečica malo drugače?

Krašenje novoletne smrečice je tradicija. Če ste do zdaj vsako leto kupili naravno drevesce, se morda letos sprašujete, če ne bi morda v duhu ekološkega ravnanja le kupili umetnega. Vpliv enih in drugih na okolje pa je približno enak (če seveda umetne smrečice ne boste menjali vsako leto), vsaka izbira pa ima svoje pozitivne in negativne plati.

Umetna - za vse želje in denarnice
Običaji določajo, da božično drevo postavimo 24. decembra in podremo 5. januarja. Umetna drevesa pa so to obdobje precej podaljšala in v marsikaterem domu so v okras kar nekaj tednov. Umetna drevesa že dolgo niso več "neprivlačna zelena plastika", saj se je njihov videz v zadnjih letih precej izboljšal. Pri najbolj dodelanih izvedbah je pravzaprav že kar težko ugotoviti, ali je drevesce naravno ali ne. Da je umetno, razkrije šele dejstvo, da je kar preveč popolno, saj v naravi le težko zraste tako simetrično drevo.

Bi drevo najeli?
Tudi pri nas je mogoč najem prazničnega drevesca. Najamete lahko drevo visoko od 80 do 300 centimetrov, cena pa je odvisna od velikosti – od približno 40 do približno 140 evrov.

Naravna – poiščite nalepko Zavoda za gozdove Slovenije
V Sloveniji je v prazničnih dneh po domovih še vedno veliko naravnih dreves, najpogosteje okrasimo različne vrste smrek in jelk. Ponudba v decembrskih dneh je velika, in sicer v trgovskih centrih in na tržnicah. Na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti, večinoma pa so umetno vzgojena. Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen.

Vpliv na okolje
Pri okoljevarstveni organizaciji Carbon Trust so zapisali: naravno božično drevo absorbira CO2 in izloča kisik. Najboljša izbira je živo drevo, ki diha. Pri razgradnji drevesa v kompostniku se sproščata CO2 in metan. Zaradi energijsko intenzivne proizvodnje je ogljični odtis pri umetnem drevesu večji kot pri naravnem. Najboljša izbira je drevo v loncu, ki ga lahko po končanem prazničnem času presadimo.

Mnenje Ekologov brez meja
Umetna ali naravna smrečica? "Odvisno. Če dobite umetno smrečico od nekoga drugega ali pa v centru za ponovno uporabo, potem jo vsekakor uporabljajte. Sicer pa predlagamo, da kupite naravno. Najboljše pa je, če ste kreativni in izdelate smrečico kar sami, recimo iz odpadnih materialov ali pa iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa tudi v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem seveda uporabite okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranite. Tako so delali tudi v preteklosti: krasili so smreke, ki so rastle v gozdu."

Vir. Bored Panda

V kateri zabojnik sodi umetna / naravna smrečica po končani življenjski dobi?

V predprazničnih dneh z veseljem postavljamo novoletne smrečice in jim namenimo poseben prostor v hiši. Po praznikih pa nas čaka pospravljanje okraskov iz skoraj gole naravne smrečice, če ste se odločili za naravno drevesce, ali pa razstavljanje umetne. V vsakem primeru se srečamo z vprašanjem kam z naravno in kam s poškodovano ali odsluženo umetno smrečico. Na razpolago je več možnosti:

• Naravna novoletna drevesca lahko odvržete v zabojnike za biološke odpadke (veje razrežete na manjše koščke, debla večjega premera pa odpeljete v zbirne centre v zabojnik za zeleni odrez). Iz ostankov bo nastal kompost.
• Naravno drevesce lahko seveda tudi razrežete in porabite za kurjavo ali pa iz lesa naredite zanimiv izdelek (obesek, lesen okrasek, figuro).
• Uničene smrečice iz umetnih mas (običajno je to plastika) lahko oddate v najbližjem zbirnem centru. V tem primeru jih posredujemo naprej in zanje poskrbijo v podjetjih za predelavo.
• Lahko se zgodi, da je smrečica iz umetne mase še v uporabnem stanju, pa zanjo nimate več prostora ali pa ste kupili novo – takih izdelkov bodo veseli v Centru ponovne rabe Fundacije Vincenca Drakslerja na zbirnem centru Komunale Kranj na Zarici. V centru bodo veseli tudi novoletnih okraskov in lučk, saj jim bodo spretni mojstri vlili novega življenja.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, Komunala Kranj, zeleno-drevo.si,