Ulica Mirka Vadnova 1
Kranj
4000
info@komunala-kranj.si
Facebook Youtube
21. 11. 2020

Evropski teden zmanjševanja odpadkov letos posvečen nevidnim odpadkom

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) v letošnjem letu poteka od 21. do 29. novembra 2020. Tematski fokus letošnjega leta so nevidni odpadki kot odpadki, ki nastajajo v proizvodnem postopku izdelkov. Namen je opozoriti na ogromne količine odpadkov, ki se skrivajo za proizvodnjo tudi najmanjših izdelkov (npr. v proizvodnji 200 g težkega telefona nastane 86 kg odpadkov) in na dejanski vpliv teh izdelkov na okolje ter preprečevati nastajanje teh odpadkov s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov, ponovno uporabo ter souporabo izdelkov namesto nakupa novih izdelkov.

 

 

Uradna podoba EWWR2020 (European Week for Waste Reduction 2020)

 

Nevidni odpadki - Kolikšna je njihova resnična masa? 

Snovalci evropskega tedna zmanjševanja odpadkov navajajo primer, da med proizvodnjo pametnega telefona z maso približno 200 g nastane kar 86 kg odpadkov, ki jih uporabnik ne vidi. Potrošniško usmerjena družba, v kateri živimo, se bo tako morala začeti zavedati teh velikih količin odpadkov, ki nastajajo pri izdelavi novih izdelkov in jih posredno proizvedemo z nakupom teh izdelkov.
Pa ne le odpadkov, ampak tudi tega, da se za proizvodnjo izdelkov skrivajo tudi poraba dobrin (vode, energije) in emisije v zrak. 

 

Odpadki iz predelovalnih dejavnosti
V predelovalnih dejavnostih je v 2019 nastalo 1.345.655 ton ali 16 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov. 16 % vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov je izviralo iz dejavnosti proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, 14 % iz dejavnosti proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, 12 % iz dejavnosti proizvodnja kovin, 11 % iz dejavnosti proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, preostale količine pa iz drugih predelovalnih dejavnostih.

 

Količinsko je bilo med odpadki, nastalimi v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v 2019, največ odpadkov iz skupine odpadkov oblikovanje ter fizikalna in mehanska površinska obdelava kovin in plastike (24 %), sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (19 %) in odpadki iz anorganskih in organskih kemijskih procesov (tudi 19 %). Druge vrste odpadkov so predstavljale skupaj 9 % vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov. V predelovalnih dejavnostih v Sloveniji je v 2019 nastalo 84.888 ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali več kot polovico (58 %) vseh v tem letu v Sloveniji nastalih nevarnih odpadkov.

 

Velike količine odpadne embalaže
Z izdelki so povezane tudi velike količine odpadne embalaže. Med vsemi odpadki, nastalimi v 2019 v Sloveniji, je bilo 292.425 ton odpadne embalaže; 58 % te embalaže je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, 42 % pa v gospodinjstvih. Med odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo največ papirne in kartonske embalaže, in sicer 46 %; 28 % je bilo plastične in mešane embalaže (velik del plastične odpadne embalaže se namreč zbere z mešano embalažo), 15 % lesene embalaže ter 11 % drugih vrst odpadne embalaže.

 

Voda, uporabljena v predelovalnih dejavnostih
V predelovalnih dejavnostih je bilo v Sloveniji v 2019 uporabljenih 220 milijonov m3 sveže vode. Za proizvodne procese in hlajenje je bilo uporabljenih 217 milijonov m3 vode, 3 milijoni m3 pa so bili uporabljeni za sanitarne in druge namene.
Največ te vode (152 milijonov m3 ali 69 %) je bilo v omenjenem letu uporabljene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. V proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov je bilo uporabljenih 40 milijonov m3 (18 %) vode, 28 milijonov m3 (13 %) pa so jih uporabile ostale predelovalne dejavnosti.

 

Viri: www.stat.si, www.gzs.si/zbornica_komunalnega_gospodarstva, ewwr.eu