Ulica Mirka Vadnova 1
Kranj
4000
info@komunala-kranj.si
Facebook Youtube
Skoči na glavno vsebino
22. 03. 2021

Kaj nam pomeni voda? - razmišljanje ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda

Biotsko raznoliki vodotoki so vrednota 

Svetovni dan voda, 22. marec 2021

 

Upravljavci kanalizacijskega omrežja ozaveščamo uporabnike o pravilni rabi omrežja. Bodimo pozorni kako ravnamo z odpadnimi vodami in upoštevajmo, da straniščna školjka in odtok ne smeta biti zabojnika za odpadke. Vanje ne sodijo mehanski kosi in tekstil saj zamašijo črpalke ali kanalizacijske cevi. Veliko težav povzročajo tudi maščobe in olje, ki povzročajo obloge in nepravilno obratovanje črpališč, zato je pomembno, da olje zbiramo in ga oddamo na zbirnem centru ali v ulične zbiralnice. Veliko nevarnost za vodne organizme predstavljajo strupene snovi, ki se kopičijo v sedimentu. V kanalizacijsko omrežje zato ne sodijo zdravila, kemikalije, barve in druge strupene snovi. Dobro delujoči in zdravi vodni ekosistemi pomenijo boljše razmere za okoliške prebivalce reke in ščitijo podtalnico, ki je vir pitne vode v vseh večjih mestih. Najbolj pomembno je zavedanje in ozaveščenost, da moramo čim bolj omejiti rabo vode in jo, če je le možno ponovno uporabiti. Kadar pa odpadna voda že nastane, jo je potrebno pravilno zbirati in čistiti.

 

Centralna čistilna naprava Kranj stoji ob reki Savi na vhodu v sotesko Zarica. Upravljavci (Komunala Kranj d.o.o.) lahko med delom in zagotavljanjem čiščenja odpadne vode opazujemo reko Savo v vseh letnih časih in vremenskih pogojih.

 

Pogled na sotesko Zarica iz CČN Kranj

 

Reka Sava je na tem delu že močno preoblikovano vodno telo, kot posledica izgradnje hidroelektrarne Mavčiče. Vhod v sotesko Zarica oblikuje znamenita Špikova skala, kjer je bilo odkrito pomembno arheološko najdišče iz neolitika na tem področju. Pred izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče je reka Sava na tem odseku še oblikovala brzice, sedaj pa reka v sotesko vstopa počasi in mirno, prične se 6,5 km dolga pretočna akumulacija Mavčiče.

 

Trbojsko jezero, imenovano tudi Mavčiško ali Kranjsko, je nastalo z zajezitvijo ob gradnji hidroelektrarne Mavčiče leta 1986. Globoko je do 17 metrov, veliko pa kvadratni kilometer.

 

 Soteska Zarica

  

Narava je tu zelo pestra in raznovrstna, prevladujejo organizmi značilni za počasi tekoče in stoječe vodotoke. Med ribami so to kleni, podust, šarenke in ribe roparice kot so ščuka, som in smuč. Zadnja leta je tudi pravo ornitološko središče, saj tu biva kar 106 vrst ptic. Naseljene so številne vodne ptice značilne za počasi tekoče vode, race mlakarica in veliki žagar, ponirki, čaplje, rečni galebi, kormorani in labodi, ki so pogosti obiskovalci mokrišča na travniku CČN Kranj.

 

V soteski v skalnih razpokah raste alpsko milje, marjetičastolistna nebina in najbolj znana alpska predstavnica planika. V neposredni bližini vode so močvirska preslica, vrbe, kalužnica, beli repuh in druge.

 

 Redno obiskovalci CČN Kranj, labodi

 

V zgornjem toku je reka bolj prezračena in bistra, v pretočnih akumulacijah pa se poleg barve spremeni tudi njena kakovost. V spremenjenem vodnem telesu, kot je pretočna akumulacija Mavčiče naravno prodnato dno prekrije mulj, ki se z leti še kopiči. Pretakanje vode na dnu se prekine, zato pride do pomanjkanja kisika, ki je ključni dejavnik preživetja organizmov rečnega dna. Združba organizmov rečnega dna se osiromaši, kar vpliva na slabšo samočistilno sposobnost vodnega telesa. Veliko nevarnost za vodne organizme predstavljajo strupene snovi, ki se kopičijo v sedimentu. Številne nevarne kemikalije, ki jih danes uporabljamo v industrijskih procesih, kmetijstvu in vsakdanjem življenju množijo negativne učinke na vodne organizme, ob upoštevanju povečevanja strupenih snovi po prehranski verigi.

 

Kar 80 % Slovenije pripada porečju reke Save, zato jo lahko imenujemo tudi aorta Slovenije. Na njeno stanje neposredno vplivajo različni gradbeni posegi, ki spremenijo obliko struge in tok reke ter različna onesnažila iz točkovnih in razpršenih virov. Tako kot je naše ožilje odraz stanja v telesu, tako se tudi v stanju reke odrazijo vse aktivnosti, ki potekajo na njenem prispevnem območju. Najbolj obremenjujoče so industrijske, energetske in kmetijske dejavnostih kot tudi družbene dejavnosti, ki jih prispevamo vsi posamezniki s prometom, turizmom in rekreacijo. Po drugi strani pa dobro ekološko stanje reke pomeni osnovo za nemoteno kroženje snovi in visoko samočistilno sposobnost, tako kot je zdravo ožilje prednost za naše telo. Dobro ekološko stanje v reki omogoča visoko biotsko raznolikost in odzivnost na stalne spremembe v reki, ki so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Dobro delujoči in zdravi vodni ekosistemi pomenijo tudi boljše razmere za vse okoliške prebivalce reke, med drugim ščitijo podtalnico, ki je vir pitne vode v vseh večjih mestih.  

Na prispevnem območju,  ki se zaključi s CČN Kranj, je na kanalizacijsko omrežje priključenih 80 % prebivalcev in večina industrijskih obratov. Upravljavci kanalizacijskega omrežja ozaveščamo uporabnike o pravilni rabi omrežja, saj lahko večji mehanski kosi in tekstil zamašijo črpalke ali kanalizacijske cevi. Veliko težav povzročajo tudi maščobe in olje, ki povzročajo obloge in nepravilno obratovanje črpališč, zato je pomembno, da olje posebej zbiramo in ga oddamo na zbirnem centru. Čistilna naprava učinkovito odstrani organsko onesnaženje in hranila, veliko nevarnih kemikalij, kot so ostanki zdravil, pesticidi, detergenti in mikroplastika pa se ne očisti in končajo v reki Savi. Velikokrat gre za snovi, ki so motilci hormonskega sistema in škodljivost njihovega delovanja težko ovrednotimo. Še večja nevarnost pa je, ko te snovi zaidejo v podtalnico.

 

Najbolj pomembno je zavedanje in ozaveščenost, da moramo čim bolj omejiti rabo vode in jo, če je le možno ponovno uporabiti. Kadar pa odpadna voda že nastane, jo je potrebno pravilno zbirati in čistiti. Upravljavci čistilnih naprav v Sloveniji čistimo odpadne vode na sodobnih in tehnološko dovršenih napravah. Na vseh večjih napravah se že izvaja tudi terciarno čiščenje, ki odstrani hranila. Še posebej pomembno je to na območjih, kjer bi lahko prišlo do povečanega pojava evtrofikacije, kar je lahko ravno pri pretočnih akumulacijah. Ob povišani temperaturi in nizkem pretoku reke lahko hitro pride do povečane rasti planktonskih alg, kar se odrazi kot cvetenje jezer ali pretočnih akumulacij. Ta pojav je bil na Trbojskem jezeru že večkrat zabeležen, v večjem obsegu v letu 2011.  Pri odmrtju alg razkroj v sedimentih lahko povzroči pomanjkanje kisika in pogin številnih talnih organizmov.

 

Čistilne naprave so zmožne dobro odstraniti organsko onesnaženje in hranila, ena od večjih težav pa je odstranjevanje detergentov, ki na iztoku povzročajo pene. Pene je možno »vizualno« odstraniti le z dodajanjem pripravkov proti penjenju, kar pomeni še večji vnos kemikalij v reko Savi. Pojav pen poskušamo omiliti tudi z manjšim padcem vode na iztoku iz naprave. V izrednih primerih pa pojava pen ne moremo učinkovito preprečiti in lahko le nemočno opazujemo, kako se te vijejo po reki Savi v sotesko Zarica. Naša reka Sava si tega vsekakor ne zasluži, zato moramo vsi skupaj kot družba zmanjšati tovrstno onesnaževanje. Vsak posameznik mora presoditi kakšna je vrednost čiste reke in kaj pomeni pretirana uporaba detergentov v gospodinjstvih in avtopralnicah, mi kot upravljalci čistilnih naprav pa ozaveščati uporabnike in povečati nadzor nad industrijskimi obrati.

 

Samočistilna sposobnost močno preoblikovanega vodnega telesa akumulacija Mavčiče je zmanjšana, zato moramo že pri vsakdanjih aktivnostih poskrbeti, da v kanalizacijske sisteme zaide čim manj onesnaževal, saj imajo tudi sodobne čistilne naprave tehnološke omejitve. Na sprehodu ob reki ali pri čolnarjenju si vsi želimo čiste reke in neokrnjene narave, ker nas to sprošča in pomirja. Pomisliti moramo tudi na vse organizme, ki živijo v ali ob reki in so odvisni od njene kakovosti. Vsi skupaj se moramo zavedati, da dobra biotska raznovrstnost omogoča številne ekosistemske storitve od katerih smo tudi mi, kot družba, še kako odvisni.

  

Na sprehodu ob reki ali pri čolnarjenju si vsi želimo čiste reke in neokrnjene narave, ker nas to sprošča in pomirja. Pomisliti moramo tudi na vse organizme, ki živijo v ali ob reki in so odvisni od njene kakovosti. Vsi skupaj se moramo zavedati, da dobra biotska raznovrstnost omogoča številne ekosistemske storitve od katerih smo tudi mi, kot družba, še kako odvisni.

 

Pomnimo: Narava ima spomin.

 

Fotografije: CČN Kranj, Avtorja: Blaž Bajželj, dr. Lucija Janeš, SE Odpadne vode, Komunala Kranj, d.o.o.

 

Vprašajte Kranjsko Sivko:

Strinjam se s pogoji uporabe.
Izpolnite obvezna polja.

Kranjska Sivka

Hvala za vaše vprašanje.

Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.


Kranjska Sivka