Komunala Kranj
Informacije:
04 28 11 300, 080 3555

Dan podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu

Podnebne spremembe so vse bolj očitne, vendar je podnebje v sedanji obliki za človeštvo še razmeroma ugodno. Potrudimo se takega ohraniti tudi našim zanamcem. Prav vsak od nas lahko naredi korak na skupni poti k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. 15. maja praznujemo svetovni dan podnebnih sprememb, te pa so ena največjih groženj človeštvu.

toplogredni plini.jpg

Naš planet poseljuje vedno več ljudi, zaloge naravnih virov pa se zmanjšujejo. Tehnološki razvoj v 20. stoletju je omogočil obilo energije, olajšal je dostop do fosilnih goriv, povečal mobilnost in omogočil boljše in raznovrstne izdelke. Z uporabo moderne tehnologije, predvsem pa z uporabo fosilnih goriv, smo pričeli v zrak izpuščati tudi vedno več plinov, ki nevarno zvišujejo koncentracijo toplogrednih plinov  v ozračju. Njihovo hitro naraščanje vpliva na segrevanje ozračja in spremembe podnebja, kar se kaže v naraščanju povprečne temperature, spreminja se padavinski režim, zime so vedno krajše, naravne nesreče pa vedno bolj pogoste.

Pomen gozdov pri zmanjšanju toplogrednih plinov

Slovenija je zelo gozdnata država, tretja najbolj gozdnata v Evropi. Gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju količine CO2 v ozračju, saj so pomemben vir ponora (skladiščenja) ogljika. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije 1 hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi letno v povprečju akumulira 9 ton CO2.

Kjotski protokol – zaključeno prvo ciljno obdobje

Leta 2012 se je zaključilo prvo ciljno obdobje (2008–2012) Kjotskega protokola, v katerem je bila Slovenija zavezana zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC (tj. Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembah podnebja) je Slovenija upravičena, da del svojih obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov doseže s povečanjem ponora CO2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. Z upoštevanjem ponorov je Slovenija cilj ne samo dosegla, ampak celo presegla; emisije toplogrednih plinov je zmanjšala za 9,2 % glede na izhodiščno leto.

Pariški sporazum

Od 30. 11. do 12. 12. 2015 je v Parizu potekala podnebna konferenca, na kateri se je 195 članic Združenih narodov dogovorilo o novem svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah. To je prvi pravno zavezujoč univerzalni sporazum o podnebju, ki pomeni velik premik v boju proti podnebnim spremembam in bo stopil v veljavo predvidoma v letu 2020. Glavni cilj Pariškega sporazuma je ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv, prehod v nizkoogljično družbo in omejitev zvišanja svetovne povprečne temperature za manj kot 2 °C glede na predindustrijsko raven.

Podatki za Slovenijo

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2014 znašale 16.582 Gg CO2 ekvivalenta oz. 9.676 Gg CO2 ekvivalenta z upoštevanjem ponorov. Glede na prejšnje leto so bile emisije nižje za 9,5 %. Največ teh emisij je povzročilo področje energetike, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih; v letu 2014 je to pomenilo 13.254 Gg CO2 ekvivalenta ali 79,9 % vseh toplogrednih plinov. Preostali delež so prispevala področja kmetijstvo (1.699 Gg CO2ekvivalenta ali 10,2 %), industrijski procesi (1.135 Gg CO2 ekvivalenta ali 6,8 %) in odpadki (494 Gg CO2 ekvivalenta ali 3 %).

CO2 nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv in predstavlja največji delež skupnih toplogrednih plinov; v letu 2014 je to pomenilo 81,4 %. CH4 in N2O nastajata večinoma v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov; v letu 2014 sta k skupnim toplogrednim emisijam prispevala metan (CH4) 11,9 % in didušikov oksid (N2O) 4,6 %. Delež emisij F-plinov je sicer majhen (2,1 % v letu 2014), vendar pa so ti plini izredno pomembni zaradi močnega toplogrednega potenciala.

Voda, podnebje in ljudje, Tanja Cegnar, GWP 2014

Čas je za prilagajanje podnebnim spremembam, Lucka Kajfez Bogataj

Obveščanje

Motena oskrba s pitno vodo - prijava

Prijavite se na brezplačno obveščanje o moteni oskrbi s pitno vodo. Poskrbite, da bodo informacije pravi čas prišle do vas. Obvestilo bomo poslali na vaš elektronski naslov oz. SMS v času, ko bo oskrba s pitno vodo prekinjena. Pravočasno vas bomo opozorili tudi na morebitno sanitarno neustreznost vode in potrebne ukrepe.