Ravnanje z odpadnimi vodami
Informacije:
04 28 11 390
Dežurna številka:
041 366 398

Centralna čistilna naprava Kranj

Namen in cilj čiščenja odpadnih vod je pridobiti takšno kakovost vode, ki je primerna za ponovno uporabo ali izpust nazaj v okolje. Dobra kakovost vode vzdržuje zdrave ekosisteme in posledično vodi k večji blaginji človeka.

Nastanek odpadne vode in vrste odpadnih voda

Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin, onesnažena odvaja v vode neposredno ali po kanalizaciji. Nastaja iz hišnih odpadnih snovi, človeških in živalskih odpadkov, industrijskih obratov, padavinskih odtokov in infiltracije podtalnice. Odpadne vode nastajajo v urbanih naseljih (komunalne odpadne vode – gospodinjstva, objekti v javni rabi,…), ob deževju (padavinske vode), v kmetijstvu (farmske odpadne vode) ali pri posameznih industrijskih postopkih (hladilne vode, industrijske odpadne vode).
Komunalne in industrijske odpadne vode so kompleksne narave. Vsebujejo lahko in težje biorazgradljive snovi ter biološko nerazgradljive snovi, ki jih je potrebno odstraniti preden jih vrnemo nazaj v reke, jezera in morja.
 
Pred začetkom čiščenja odpadne vode moramo poznati njen izvor oziroma tehnologijo, kjer je nastala. Za kakovostno ovrednotenje odpadne vode uporabljamo splošne parametre kot so temperatura, pH vrednost, vsebnost neraztopljenih in usedljivih snovi, kemijska (KPK) in biokemijska (BPK) potreba po kisiku. Glede na značilnost vira odpadne vode določamo tudi vsebnost težkih kovin, dušikovih spojin, fosforja, klora in žveplovih spojin ter celotni organski ogljik (TOC), masti, olja, fenole in površinsko aktivne snovi. V odpadnih vodah so lahko tudi patogene bakterije, katere lahko v naravnem ekosistemu negativno vplivajo na vodne organizme. V pitni vodi pa predstavljajo patogeno nevarnost za ljudi.
 
Zelo pomembna parametra odpadne vode sta biorazgradljivost in strupenost, ki sta medsebojno povezana. Odpadna voda, ki vsebuje strupene snovi lahko zmanjša aktivnost bakterij, s čimer se posledično zniža stopnja biološke razgradnje. Hitrost in obseg biorazgradnje je pogojena s strukturo snovi in  količino ter s tipom mikroorganizmov.
 
Glavni vir onesnaženja vodnih ekosistemov so predvsem dušikove (organski dušik, amonij, nitrit in nitrat) in fosforjeve spojine, ki lahko v čezmernih količinah v površinskih vodah povzročijo pojav evtrofikacije. To je čezmerna rast alg in drugih višjih rastlin, ki pri razgrajevanju porabljajo kisik v vodi. Zaradi pomanjkanja kisika odmre večina vodnih organizmov, kar posledično prinese porušitev ravnotežja vodnega ekosistema.
 
Narava odpadnih voda  torej vključuje fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, ki so odvisne od uporabe vode, vremena, prispevka industrije in dotoka drugih voda. Kljub nihanjem same sestave odpadne vode, predvsem industrijske, so mejne vrednosti vnosa onesnaževal določene z uredbami.
 

Čiščenje odpadnih vod na CČN Kranj

Pred vhodnim črpališčem je pod nivojem zemljišča deževni bazen, vgrajen s črpališčem razbremenjevanja za zmanjšanje maksimalnega pretoka odpadne vode skozi čistilno napravo in za preprečitev prelivov neobdelane odpadne vode v reko Savo. Bazen je v pokriti izvedbi in s čiščenjem odpadnega zraka v kemičnem filtru z aktivnim ogljem. Po končanem deževnem dotoku se vsebina deževnega bazena prečrpa s potopno črpalko v dovodni kanal na CČN.
 
Neposredno pred vhodnim črpališčem je za odstranjevanje večjih naplavin nameščen lovilnik kamenja.
Vhodno črpališče, ki je zaradi zmanjšanja emisij smradu in hrupa v okolico pokrito, sestoji iz treh polžnih črpalk premera 2 m. Vsaka polžna črpalka lahko črpa maksimalni pretok odpadne vode skozi čistilno napravo (760 l/s).
Pretok je hidravlično razdeljen na 2 kanala finih grabelj, vsakega širine 1,2 m. Odpadki iz avtomatskih finih grabelj se z vijačnim transporterjem transportirajo na pralni in kompaktirni sistem za obdelavo odpadkov. Objekt z grabljami je pokrit tako, da so emisije smradu omejene na minimum in da je odpadni zrak obdelan na biofiltru.
 
Odpadna voda nadaljuje pot v dvolinijski sistem peskolova in lovilnika maščob s križnim pretokom.
 
Fosfor se bo v večini odstranjeval biološko, viški pa z obarjanjem z železovim trikloridom (FeCl3) pred primarnim usedalnikom v kanalu ali pred sekundarnim usedanjem (v razdelilniku pred sekundarnim usedanjem).
Za biološko čiščenje odpadne vode je  predviden  sistem, ki sestoji iz 3 kaskadnih linij, vsaka s 3 bazeni, to je skupno 9 bazenov (vsak 15,5 m x 15,5 m in globine 6,25 m). Krmiljenje stopnje biološkega čiščenja poteka z merjenjem koncentracije kisika (O2) v vsakem nitrifikacijskem bazenu (nastavljena vrednost kisika je 1,5 mg O2/l) in merjenjem koncentracije amonijevega dušika (NH4-N) v iztočnem kanalu iz biološke stopnje. Poteka tudi merjenje koncentracije nitrata (NO3-) v denitrifikacijskem bazenu, ki uravnava obtočno črpalko iz nitrifikacijskega bazena v vsaki kaskadni liniji.
 
Tehnologija kaskadnega čiščenja z aktivnim blatom ima višjo koncentracijo suhe snovi v bioloških bazenih. Prednosti manjših volumnov so manjše emisije snovi v zrak, nižja investicija in nižji obratovalni stroški.
 
Dovod vode iz biološke stopnje v posamezne sekundarne usedalnike je predviden po štirih podzemnih cevovodih, ki jih je mogoče zapirati z ročnimi ventili. Sekundarno blato se useda na dnu vsake linije sekundarnega usedanja in se potiska v poglobljeni del sekundarnega usedalnika  s strgali za blato (eno za vsako linijo). Plavajoče blato oz. plavajoče snovi, ki plavajo na površini linij sekundarnega usedalnika, se usmerijo v korito za odvajanje plavajočega blata. Sekundarno blato, ki se zbira v vsakem lijaku sekundarnih  usedalnikov odteka v razdelilnik povratnega aktivnega blata. Del blata se vrača v osrednji bazen biološke stopnje, del blata pa se kot odvečno blato odvaja v mezofilno gnilišče.
 
Prečiščena odpadna voda iz sekundarnega usedalnika teče skozi filter v filtrne segmente. Delci se zadržijo na površini filtra. V filtracijskih kanalih se z nivojskimi senzorji sproži avtomatski sistem za povratno spiranje, ki zazna povečanje hidravličnega upora na površini filtra. Filtri za kakršnekoli posege čiščenja ne potrebujejo kemikalij.
 
Iztočni kanali iz vsake filtrske enote vodijo v skupno kineto, ki omogoča tudi vgradnjo sistema UV-dezinfekcije, če bo to potrebno v prihodnosti. Preden prečiščena odpadna voda izteka v reko Savo, se pretok meri s pomočjo magnetnega merilnika pretoka.

 

Sprejem gošče iz greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav

Objekt za sprejem gošče iz greznic je izveden z dvema  sprejemnima  mestoma, enim za sprejem greznične gošče ter drugim za sprejem maščob in identifikacijskim sistemom. Med iztokom se merita pretok in kakovost (prevodnost, pH/T) iztočenega blata. Ustrezne grablje odstranijo tuj material in grobe delce.
Poleg objekta za sprejem gošče iz greznic je zunaj grabelj postavljena tudi postaja za sprejem maščob. Avtomatizirani ventili sprožijo iztok maščob v zalogovnik goste gošče iz greznic v kleti strojnice. Tam se maščobe in gosto blato iz greznic homogenizirajo z mešalnim sistemom in prečrpajo v zalogovnik zgoščenega blata v kleti strojnice za nadaljnjo anaerobno obdelavo.
Onesnažen zrak iz obeh bazenov za sprejem gošče iz greznic, iz naprave za sprejem gošče iz greznic in iz pralnika odpadkov iz grabelj se odsesava v zračni biofilter linije vode.

Ravnanje z blatom, ki nastaja med procesom čiščenja na CČN Kranj

Primarno blato in odvečno biološko blato (sekundarno blato) se z namenom stabilizacije blata in zmanjšanja  količine blata anaerobno obdeluje v mezofilnem gnilišču (35–40 °C). Postavljeno je eno gnilišče z razpoložljivo prostornino pribl. 4.400 m3 in zadrževalnim časom blata 29 dni. Pred vstopom v gnilišče je predvideno strojno predzgoščanje. Bioplin se dovaja na kogeneracijske enote za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije, ki se porabi za procese čiščenja. Pregnito blato iz gnilišča se preko zalogovnikov blata dovaja na dehidracijo. Dehidrirano blato prevzema pooblaščeni prevzemnik, ki ga odvaža na sežig.
 
Nadzor obratovanja Centralne čistilne naprave poteka s pomočjo informacijskega sistema SCADA. Ustreznost očiščene vode se ugotavlja s pomočjo merilnikov na iztoku in analiz v internem laboratoriju upravne stavbe CČN Kranj ter v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ki ga dvakrat mesečno izvaja akreditirana ustanova – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Obveščanje

Motena oskrba s pitno vodo - prijava

Prijavite se na brezplačno obveščanje o moteni oskrbi s pitno vodo. Poskrbite, da bodo informacije pravi čas prišle do vas. Obvestilo bomo poslali na vaš elektronski naslov oz. SMS v času, ko bo oskrba s pitno vodo prekinjena. Pravočasno vas bomo opozorili tudi na morebitno sanitarno neustreznost vode in potrebne ukrepe.